SLOVENSKI TURISTIČNI NOVINARJI OBISKALI PORABJE
avtor LJUBLJANSKE NOVICE Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi tudi slovenska manjšina Porabskih Slovencev. Ime je dobilo po reki Rabi. V madžarščini se je za Porabje in Prekmurje najprej uporabljal izraz Vendvidék (Slovence v ogrskem delu nekdanje Avstro-Ogrske so vse do leta 1981 tudi uradno imenovali Vendi), danes sta se “prijela” izraza Szlovén-vidék in Rába-vidék. Slovensko etnično ozemlje v Porabju se je v letih 1919 in 1920 po senžermenski in trianonski pogodbi razdelilo med Avstrijo in Madžarsko. Zahodni del pripada Avstriji, ki na Madžarsko meji nad dolino reke Dobre (Doiberbach). Na tem področju je slovensko prebivalstvo v glavnem ponemčeno, ohranila pa so se nekatera osebna, ledinska in krajevna imena. No, o Slovenskem Porabju še to, da naj bi tam živelo okoli 5000 ljudi, ki se imajo za porabske Slovence (kot zanimivost, oni zase pravijo, da so Slovenci, za Slovence v matični domovini pa, da so Sloveni). Zemljepisno ozemlje Slovenskega Porabja na Madžarskem je po obliki podobno trikotniku s površino 94 km2. Južno “stranico” predstavlja državna meja s Slovenijo (Prekmurje na Goričkim) med Tromejnikom po razvodju med Muro in Rabo do vzhodno od Budincev. Vzhodna “stranica” med Budinci in Monoštrom (je središče tega področja) Porabje loči od preostanka Madžarske, medtem ko zahodna stranica med Monoštrom in Tromejnikom predstavlja državno mejo z Avstrijo. Naselja v Porabju, kjer živijo oziroma naj bi še živeli porabski Slovenci so vasi (v oklepaju madžarski naziv vasi): Andovci (Orfalu), Dolnji Senik (Alsószölnök), Gornji Senik, Janezovi breg (Jánoshegy) (spada pod Gornji Senik), Sakalovci (Szakonyfalu), Slovenska ves (Rábatótfalu) (spada pod Monošter), Števanovci (Apátistvánfalva), Otkovci (Újbalázsfalva) (spada pod Števanovce) in Verica-Ritkarovci (Kétvölgy). Središče Porabja je mesto Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard), ki naj bi imelo 8881 prebivalci (2010 – a ker se na Madžarskem šteje za mesto kraj z več kot 10 tisoč prebivalci so mu priključili nekaj vasi in s tem izpolnili zakonski pogoj ). Monošter leži ob reki Rabi na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem. Okoli mesta živijo tudi pripadniki nemške manjšine. Upravno spada pod podregijo Szentgotthárdi županije Vas. Slovenija in porabski Slovenci – Porabski Slovenci so do osamosvojitve bili skoraj pozabljena manjšina, ker so pristojni v Ljubljani zanje bolj skrbeli zato, da to ni “razburjalo” zavednih Prekmurcev in angažiranih porabskih Slovencev, ki so hoteli ostati to, kar so, Slovenci! Danes pa se v Monoštru (ki je tudi središče porabskih Slovencev) nahaja Slovenski kulturno-informacijski center Lipa. V njegovih prostorih deluje kar nekaj slovenskih organizacij, in sicer Zveza Slovencev na Madžarskem (ustanovljena leta 1990), uredništvo časopisa PORABJE, Porabski Radio Monošter (oddajati je začel 23.junija 2000 – Poslušate ga...