dr. Edward de Bono: “Ustvarjalnosti je več vrst: prva daje rezultate takoj, druga šele čez čas, a morda večje”

Dr. Edward de Bono je preprost človek, ki se trudi izboljšati način, kako ljudje razmišljamo. Zdravnik in psiholog, se najraje predstavi kot mislec. Je vodilna svetovna avtoriteta na področju kreativnega razmišljanja in neposrednega poučevanja razmišljanja kot spretnosti. S pomočjo svojih metod uči generirati ideje, razmišljati ustvarjalno, ter uporabljati možgane na drugačen način, kot smo se jih ”učili” uporabljati. De Bono sodeluje tako z mladimi, kot tudi z direktorji največjih korporacij in svetovnimi voditelji. Napisal je preko 80 knjig, prevedenih v več kot 40 jezikov. Predaval je v vsaj 55 državah sveta, šestkrat tudi v Sloveniji.

1. Kako sami sebe vidite kot podjetnika?
Sem podjetnik, ker razvijam in predstavljam nekaj novega, in zato, ker razvijam trg za to. Nisem pa podjetnik v smislu, da to financiram.

2. Kje je meja vašega poslovnega uspeha?
Moja omejitev je, da ne morem vsega narediti sam. Odvisen sem od množice ljudi, ki jih moram spodbujati, da z zanimanjem širijo moje delo po svetu.

3. Katere so bile ključne priložnosti na vaši poslovni poti, ki ste jih izkoristili?
Ni bilo posebnih priložnosti, te sem si moral ustvariti sam.

4. Iz katerih napak na svoji poslovni poti ste se največ naučil?
Predvsem gre za eno napako. Pazljivi morate biti, komu zaupate.

5. Zakaj je ustvarjalnost pomembna za podjetje, družbo?
Pomembna je, da se premaknemo naprej. Pomembna je, da rešimo težave. Dam vam preprost primer: govoril sem 500 ekologom v Kaliforniji. Imeli so problem, ker je tovarna ob reki spuščala umazano odpadno vodo, zaradi katere so trpeli ljudje nižje. To je predstavljalo težavo že 200 let. Uporabili smo eno od tehnik lateralnega razmišljanja. PO – to pomeni provokativna operacija – tovarna mora biti nižje od svojega iztoka. To zveni nemogoče. A potem so v 15-ih državah uzakonili, da mora vsaka tovarna jemati vodo nižje, ter jo vračati višje od sebe. Na to bi se lahko spomnili že kadarkoli prej, a se niso.

6. Ustvarjalnost kot temeljna kompetenca zaposlenih, jo je treba spodbujati?
Zagotovo. To ne pomeni, da je vsaka ideja, ki jo imajo, dobra, nikakor ne, vendar naj se ljudje trudijo, da bi se spomnili česa novega ali kaj poenostavili, prihranili čas in stroške. To je vredno spodbujati.

7. Ali nagraditi tudi zaposlene, katerih predlogov ne moremo uporabiti?
Morda ne ravno nagraditi, morali pa bi jim dati neko priznanje.

8. Ali podjetje potrebuje mentorja ustvarjalnosti?
V vsaki organizaciji bi moral biti izvršni menedžer za ideje, za ustvarjalnost, oseba, ki spodbuja ostale, da imajo ideje, ki posluša ideje sodelavcev, ki usmerja pozornost na področja, kjer so potrebne nove ideje, ki je zadolžen za ustvarjalno energijo organizacije. Da, obstaja velika potreba po menedžerju za ideje.

9. Kako spodbuditi ustvarjalnost v šoli?
Običajno učitelj učencu postavi vprašanje in se na njegov odgovor odzove: »Ja, to je pravilno.« ali: »Ne, to je napačno.« Temu bi morali dodati eno samo besedico, ki pa vse spremeni. Ta beseda je: zanimivo. Ko učenec poda odgovor, ki ni popolnoma napačen, naj se učitelj odzove: »To je zanimivo. Povej, kako si prišel do tega odgovora?« To bi spodbudilo ustvarjalnost.

10. Ali bi morala vsaka ustvarjalna dejavnost prinašati dobiček – predvsem gre za inovativne projekte, ki imajo rezultat šele čez veliko let (vesoljski programi, izobraževalni projekti)?
Z ustvarjalnostjo vedno profitiramo, še posebej, če nekaj poenostavimo, prihranimo čas, zmanjšamo težo, podelimo naloge med ostale … Če generiramo ideje, pa moramo vedno vračunati tudi investicije, vložen denar in čas, tveganje neuspeha, če ideja ne deluje. Ustvarjalnosti je več vrst: prva daje rezultate takoj, druga šele čez čas, a morda večje.

11. Mnogi verjamejo v to, da so inovatorji bili rojeni. Se lahko inovativnosti oz. ustvarjalnosti naučimo oz. jo pridobimo skozi življenje in kako različna življenjska obdobja vplivajo na to?
Ustvarjalnosti se vsekakor lahko naučimo, za inovativnost ne upam reči. A lahko se naučimo orodij za ustvarjalno razmišljanje in jih uporabljamo. V rudniku v Južni Afriki so v enem popoldnevu z uporabo ene moje tehnike za generiranje idej našteli 22.000 zamisli! Te tehnike se lahko naučimo, niso nobena čarovnija.

12. V kateri državi imajo najboljši sistem spodbujanja ustvarjalnosti – gledano družbo kot celoto?
Ne bi si upal izpostaviti ene države. Veliko zanimanja za moje delo kažejo v Avstraliji, tudi v ostalih anglosaksonskih državah, V Argentini je bilo veliko interesa, v zadnjem času na Kitajskem.

13. Lani ste prepotovali 3.200.000 km, razdaljo enakovredno dvojni poti do Lune in nazaj. Čemu rečete dom?
Živim med rodno Malto in Londonom. Malta je najstarejša civilizacija na svetu in najstarejša samostoječa stavba na svetu je prazgodovinski tempelj, ki stoji na Malti, iz leta 4.000 pred našim štetjem. Oboje smatram za svoj dom.

Vir: Nastja Mulej, licencirana trenerka de Bonovih orodij razmišljanja v Sloveniji.

 

Author: Tina Drolc

Share This Post On

Submit a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *