Tiste male kuhinjske skrivnosti ali kako znoreti ob zastrupljeni hrani

Poznate tisti rek: »Si to kar ješ ali ješ to kar si?«

Je velika razlika, kaj prineseš domov, daš v kuhinjski lonec in na koncu spraviš tudi v svoje telo.

Že sam nakup živil je prava muka, nočna mora se najprej začne v trgovini pri zelenjavi, ko že takoj pri vhodu zagledaš živo pisane paprike in kričeče zeleno solato. Ob pogledu na to paleto barv ti mora biti takoj jasno, da je s to zelenjavo nekaj zelo narobe. Seveda vzameš v zakup dejstvo, da je danes možno mešati semena, sadike, jih mutirati in jim spremeniti oblike ter okus v celoti. Vendar kljub temu je težko sprejeti to, da domov prineseš nekaj, kar je umetno ustvarjeno in da moraš ravno to umetnino pojesti, po možnosti še preveč plačati. Kot da bi stopil plastiko in jo zaužil posoljeno.

paprika 1a

Ob tem se poraja že stokrat vprašano vprašanje, kako je z gensko spremenjenimi organizmi in živili? Naši pristojni vneto zatrjujejo, da teh živil pri nas ni, da je vse kontrolirano, a zakaj ima potrošnik vedno grenak priokus ob pogledu na police in kupi nekaj, kar v njem goji dvome?

Internet prenese veliko informacij, med drugim lahko vsak prebere o tem, da paradižnike mešajo z geni ribe. Ste kdaj povohali kupljeni paradižnik? Brez okusa, kot bi jedel pesek ali trdo plastiko, pa vonj je nekako znan. Morda po ribi?

fish 22222

Največji “prodajalec” GSO-jev je ameriška biotehnološka multinacionalka Monsanto, leta 2001 je bilo z njihovimi gensko spremenjenimi poljščinami zasejanih kar 91 % vseh površin, na katerih so gojili GSO. Monsanto je vodilni proizvajalec herbicida glifosat, ki ga na trgu ponujajo pod imenom roundup. Podjetje letno zasluži 11 milijard dolarjev, med drugim s prodajo gensko spremenjenih rastlin, odpornih na roundup, najbolje prodajano uničevalno sredstvo za plevel.

Prvo gensko spremenjena rastlina v prodaji je bil ravno paradižnik, ki se je mehčal zelo počasi. Paradižniku so zavrli delovanje encima, ki povzroča mehčanje, potem ko ga odtrgamo. Takšni gensko spremenjeni paradižniki so dlje časa trdi in uporabni. Menda so nekje v drugih družbah gensko spreminjali celo jabolka, ki imajo kljub gnilobi zdrav in svež videz.

Citiram neznanega avtorja komentarja na enem od forumov: »Znanost brez etike je srhljivka, v kateri živimo.«

Author: B. Polanský

Share This Post On

Submit a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *