Vrnitev nazaj v barjanski raj

Tako kot ima vsak od nas ljubljeni dom, ima tudi naša duša nekje svoj prostor pod soncem. Vedno se nekje naša duša naseli in tam je njen dom. Tega ne moremo nikoli in nikdar preprečiti, tega nam ne more vzeti nihče. To je preprosto v nas samih, je del našega srca. Namreč tisti konček planeta, ki nas obdaja s pozitivno energijo in kjer se počutimo varni ter pomirjeni, enostavno postane dom naše duše in telesa. Tam se ponovno očistimo, prerodimo, zaživimo. Ne glede na to, kje to je; naj si bo to v gozdu, na travniku, na vrtu, v trgovini ali v stanovanju. Pomembno je le, da nas neko okolje ali prostor osrečujeta, da nam vrneta samozavest in da odidemo iz te točke v svet osvobojeni kot nebeški angeli.

barje kolumna 2

Vsak od nas ima nekje podobno točko ali prostor, kjer se počuti prijetno, toplo in kjer ga sprejme pozitivna oseba. Vsak od nas hrepeni po taki točki in prav je, da se tam vedno znova vrača. Tako kot se na moje Barje vračam jaz. To je del ozemlja, kjer enostavno po napornem dnevu ali tednu ponovno dobim krila. Ne tista povzpetniška krila, temveč dejansko angelska krila. Ni ga boljšega občutka kot priti na kraj, kjer se srečaš z naravo in s samim seboj. Kjer ni nič bolj pomembnega kot to, da se naše telo in duša zlijeta v to energijsko polje in se prepustita univerzumu ter se zlijeta v eno.

Barje zame pomeni kraj očiščenja, kot za vernike nekakšen kraj romanja. Z nekim ciljem se odpraviš tja in ko ga dosežeš, si ves pomirjen in notranje pozdravljen. Vem, da je na tem koščku južno od Ljubljane toliko zanimivosti, da bi ta del lahko odkrivali v neskončnost, pa ga ne bi mogli odkriti do konca. V nekaj mesecih in letih sem tu odkrila ogromno, videla toliko lepih stvari, spoznala ogromno pozitivnih ljudi, predvsem pa spoznala še več o sebi. Kar je zelo pomembno. Pri tem so mi pomagale tudi prijateljice živali: moje spomladanske račke in čaplje, plahe srne in bojeviti srnjaki, radovedni zajci, pa tudi kakšen fazan, ki je zašel na travniške poti. Pižmovka in bogomoljka pa sta bili posebno odkritje na tem koncu, vseskozi pa me je spremljalo sonce in barjanska zemlja. Že ko človek hodi po tej zemlji, se počuti drugačnega, ker nekako drugače zavibrira.

Vsak od nas ima zagotovo nekaj, kar ga navdaja s pozitivo in mu pričara nasmeh na obraz. Ne upirajte se tem čustvom, so edinstveni in ravno ko ne pričakujete ničesar, vam narava kljub svoji krutosti in nepredvidljivosti podari nekaj najlepšega.

Author: B. Polanský

Share This Post On

Submit a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *