Dežuje pa kaj potem
Aug18

Dežuje pa kaj potem

Dež je za mnoge večna nadloga, pa vendar so dežne kapljice lahko tudi romantične in sproščujoče. Polzijo po dlaneh, obrazu, šipah in že samo opazovanje kapljic vsaj mene pomiri. Tudi sprehod po dežju je nekaj posebnega. Čofotanje po lužah – in misli takoj odtavajo daleč proč. Brez dežnika je ta sprehod še lepši, a previdno. Pretirana mokrota in vlaga slabo vplivata na zdravje, predvsem na srce, ožilje in dihala. A kaj ko se te kapljice tako lepo prilepijo na nas in nas popolnoma omamijo. Nekoč so naše babice pravile, da po dežju ne rastejo samo gobe, ampak tudi lasje. Voda, predvsem tekoča, spira težave in negativno energijo. Že Janez Krstnik je s pomočjo vode očiščeval ljudi pregreh in zločinov, z vodo je Janez Krstnik krstil tudi Jezusa Kristusa in ga s tem pripravil na njegovo pomembno življenjsko pot. Dež je koristen za vsa živa bitja na tem planetu. Na nekaterih celinah ga primanjkuje, nekje poplave uničujejo življenja. Največje dežne kaplje na Zemlji so leta 2004 zabeležili nad Brazilijo in Marshallovimi otoki, saj so bile nekatere izmed njih velike celo 10 mm. Padajoče dežne kaplje so pogosto upodobljene v obliki solze, okrogle na dnu in ozke na vrhu, vendar je to napačno – takšno obliko imajo le kapljice vode, ki kapljajo z nekega vira, v trenutku nastanka. Mnoge dež razveseljuje, nekateri pa ga povezujejo z negativnimi silami. Na Zahodu ima dež tradicionalno žalostno konotacijo, za razliko od svetlega in veselega sonca. V sušnih predelih, kot je recimo Indija, dež pričakajo zelo čustveno in evforično. Tam priredijo cela slavja v čast božanstvu, ki je poslalo dež na zemljo. Voda je vir življenja, čeprav je lahko pogubna. Dokler imamo možnost, da se z vodo prečistimo in z njo na novo zaživimo, z njo zalivamo naše pridelke, se je lahko veselimo. Nekateri pravijo, da je deroča voda bolj uničujoča kot ogenj, saj se deroče reke ne da zaustaviti, ogenj pa lahko omejimo. Pa vendar … bodimo srečni, če imamo možnost, da lahko stopimo na dež in začofotamo po mokrih ulicah. Ne izgovarjajmo se na veter, dež in sneg, da ne moremo na sprehod. Obujte in oblecite se primerno, dežnik v roke in veselo na pot! Verjemite, svojemu srcu boste naredili veliko...

Read More
Zdravo življenje – nasmejte se!
Aug17

Zdravo življenje – nasmejte se!

Že dolgo je tega, kar smo v naši kuhinji odpovedali gostoljubje svinjski masti in kmalu zatem tudi izdelkom iz drobovine – zaradi vsebovanega holesterola. Zbogom, paštetice, krvavičke, pečeničke, slastna ocvrta slanina ter podobne dobrote. Potem je žena prebrala, da testenine redijo. Ker nesreča nikoli ne pride sama, je neki lump v ženski reviji pisal, da so paradižniki vir rakastih obolenj. Zdaj so iz naše mize izginili špageti a la karbonara, makaroni s paradižnikovo omako in še in še podobnih dobrot. Ko je neka baraba na televiziji očrnila še olje, češ da je to počasi delujoči strup, smo presedlali na margarino. Toda ali ni vrag, da je nekdo v nekem članku ostro nastopil tudi proti slednji, ker da po škodljivosti ne zaostaja za oljem. Zdaj pražimo čebulo v vreli vodi. Uživanje jajc nam je zagrenil neki strokovnjak v tedniku, celo sol je pri kuhi domala prepovedal. Žena je z jedilnika sladostrastno črtala jajca, v mehko in v trdo kuhana, na oko in sploh. Solimo nič več, v silni želji po soli včasih ližem belo oblogo s cvetličnih lončkov. Pred mesecem je prek televizije neko vegetarijansko babše prepričalo ženo, da so vse oblike mesa v prehrani greh proti telesu in da so edina res zdrava hrana korenje, repa, zelje, solata in neškropljena jabolka. Sočasno je neki tip po radiu znanstveno razlagal, da so povrtnine dvorezen nož, da je njihova uporaba znanstveno vprašljiva, še zlasti če so uspevale na prsti, gnojeni z živalskim gnojem ali z umetnimi gnojili. Zdaj so nam ostali še med, mleko in kruh. Vendar so nam v tedniku kaj kmalu dali vedeti, da med povzroča sladkorno bolezen, mleko da bojda lahko kruto poškoduje vranico, kruh pa da deluje podobno kot testenine. V silni prehrambeni stiski se je žena s hčerjo zatekla h kamiličnemu čaju, k ovsenim kosmičem in na vodi kuhanem rižu, jaz pa k pivu in krompirju v oblicah. A se je že čez nekaj dni našel neki sadist, trdeč, da pivo povzroča protin, v krompirju pa da so odkrili nekatere strupene snovi, ki lahko usodno poškodujejo prostato. Za nekaj časa sem presedlal na vino in otrobe; ker pa vino uničuje jetra in ker ovseni kosmiči in otrobi po teoriji nekega zlikovca, objavljeni v dnevniku, zavirajo normalno delovanje hipofize, ne vemo več, kako in kaj. Žena ima zdaj 35 kilogramov, hči kakšen kilogram več, sumiva, da nama občasno pobegne na kakšno zastrupljanje s pico, jaz pa sem vedno bolj podoben pokojnemu faraonu Ramzesu, potem ko so njegove ostanke zdravili v Parizu. Verna soseda je v bojazni pred našim pogubljenjem poklicala duhovnika, ta je z ministrantom prizvončkljal in nas je hotel dati v poslednje olje. Tega pa ne,...

Read More

V jeseni življenja s centrom Vitalis

Upokojenci, ki to niso… Mi nismo upokojenci me popravi gospa srednjih let, vsaj tako izgleda. Mi smo “seniorji” me popravi. Nasmeje se in pripomne “Veš tudi jaz znam delati z računalnikom…” , seniorji nismo več samo stare mamce, ki doma kuhamo in okopavajmo plevel na vrtu. Čeprav prehajamo v jesen svojega življenja smo še kako aktivni in pogumni. Majda pravi, da je bilo težko je šla v “penzijo” kot mladi radi rečemo. “Imela sem občutek kot da so vsi pozabili name“… Veliko nas je, ki pademo v depresivna stanja, vsakodnevna rutina aktivnega človeka, ki čez noč postane nepomeben, na stranskem tiru….nič več v službo. Veliko ljudi se v tem prehodu izgubi, ni več smisla življenja, otroci so že veliki, delajo in nimajo časa za nas in naše potrebe, ki so velikokrat morda le malo daljši pogovor, stisk roke, topla beseda, kratko druženje ob kavi. “Življenje mladih je hitro, prehitro, dinamično” nobeden se ne ustavi, dirjajo po svojih vsakodnevnih opravilih, konec koncev smo tudi mi še do pred mesecem dni dirjali po opravkih, službah….”Zdaj pa nič več…” Kaj zdaj kako naprej…? Včasih smo se družili v društvih, hodili v hribe, se srečevali na srečanjih, zdaj pa je teh srečanj manj, smo generacija “seniorjev” izgubljena v modernem svetu, ki nam je tuj in ga skoraj da ne poznamo več. Nič več ni tako kot je bilo včasih, in ne skrbite tudi v “mladi” boste kmalu tukaj. Solidarnosti nam manjka in takih projektov kot je ta nam zaupa Majda – seniorka, ki je za središče Vitalis izvedela od znanke, ki pozna znanko, kateri je hčerka povedala, da se je odprl nov medgeneracijski center. Projekt, ki združuje, aktiven način preživljanja prostega časa, druženje, stisk roke, toplo besedo, pogovor vse to kar človek potrebuje ravno toliko kot hrano in obleko. Prostor, v katerem nisi sam, kjer so ljudje tukaj zaradi tebe. “Vesela sem…” reče in če je srečna ona potem je lahko srečen še kdo…mi pa lahko samo rečemo Vabljeni…. In ker slike povedo več kot 1000 besed vas vabimo k ogledu kratkega filmčka....

Read More

Kreativni z unikatnim nakitom Marco Bicego

Zakaj Marco Bicego? Ker je unikaten, kreativen, sofisticiran pa vendarle enostaven. Podaja se k vsakodnevnemu življenskemu slogu, kot večernim, in gala prireditvam. Uživajte in bodite kot nakit Marco Bicego- Creative and Unique. S senzualnim in čudovitim nakitom, ki združuje staro italijansko obrt in strast, z istoimensko linijo leta 2000, je Marco Bicego dal nov pomen besedni zvezi ‘vsakodnevni luksuz’. Nadarjeni obrtnik in umetnik je družinsko obrt, v kateri se je učil od svojega očeta, ponesel še višje. S svojim občutkom za ženske želje in z unikatnimi izdelki je znamko ponesel v svet prestižnega nakita. Marko Bicego je vedno verjel v kakovost in skrivnost italijanskega nakita. Zato njegova znamka združuje klasično tradicijo s sodobnim dizajnom, ki svoje korenine vleče iz rodne pokrajine Veneto. Izjemna enkratnost, neponovljivost njegovega brezčasnega nakita je v obrtniški dovršenosti, nepravilnih linijah in 18 karatnem zlatu. V vseh izdelkih. Ve kako ustvarjati za žensko, ki ima stil in je samozavestna, uživa v potovanjih, ekskluzivni kulinariki, ima rada umetnost, zgodovino in čudovit dizajn. In je ženska, ki nosi kreacije, ki laskajo njenemu srcu in njeni duši v vsakodnevnih doživetjih....

Read More

Ave Emona 2014

Osrednji dogodek ob 2000-letnici Emone bo skušal poustvariti vzdušje iz rimskih časov. Kongresni trg bodo za tri dni zasedli predstavniki zgodovinskih društev iz Slovenije in tujine. Rimski legionarji bodo prikazali svoje spretnosti ter vojaške formacije, rimski meščani bodo uprizorili ritual ob ustanovitvi Emone, nastopile bodo vestalke, gladiatorji pa se bodo spopadli za slavo. Na sporedu bodo tudi ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Na rimski tržnici bodo obrtniki prikazovali starorimske obrti, okrepčali pa se boste lahko tudi z rimskimi jedmi. Podrobnejši spored po dnevih: 22.8. 10.00-18.00: Predstavitev obrti na rimski tržnici in dejavnosti v rimskem taboru 10.00: Pozdrav orlu: odprtje rimskega tabora in tržnice, predstava antičnega popotnega glumaškega gledališča in delavnice izdelave ščitov, mečev, nakita, učenje vojaških veščin. 11.00: Prikaz prodaje sužnjev, ples vestalk, rimski vojaški manevri, delavnica: rimska učna ura 12.00: Prikaz spretnosti naučenih na delavnicah, streljanje s katapultom 13.00: Predstava antičnega popotnega glumaškega gledališča 14.00: Soočenje Rimljanov in barbarov, vojaški manevri, rimski bojni posvet 16.00: Rimska povorka po trasi: Breg- Čevljarski most- Mestni trg- Prešernov trg- Kongresni trg 17.30: Predstava antičnega popotnega glumaškega gledališča in ritual posvetitve emonskih mestnih vrat 18.00: Prikaz bitk 19.00: Prikaz rituala ustanovitve mesta 20.00: Gladiatorski boji, ples vestalk, predstava antičnega popotnega glumaškega gledališča 23. 8. 10.00-18.00: Predstavitev obrti na rimski tržnici in dejavnosti v rimskem taboru 10.00: Pozdrav orlu: odprtje rimskega tabora in tržnice, predstava antičnega popotnega glumaškega gledališča in delavnice izdelave ščitov, mečev, nakita, učenje vojaških veščin. 11.00: Prikaz prodaje sužnjev, ples vestalk, rimski vojaški manevri, delavnica: rimska učna ura 12.00: Prikaz spretnosti naučenih na delavnicah, streljanje s katapultom 13.00: Predstava antičnega popotnega glumaškega gledališča 14.00: Soočenje Rimljanov in barbarov, vojaški manevri in bojni posvet 16.00: Rimska povorka po trasi: Breg- Čevljarski most- Mestni trg- Prešernov trg- Kongresni trg 17.30: Predstava antičnega popotnega glumaškega gledališča, ritual posvetitve emonskih mestnih vrat 18.00: Prikaz rituala ustanovitve mesta 19.00: Prikaz spopada ob uporu leta 14. n.št. 20.00: Prikaz gladiatorskih bojev, ples vestalk, predstava antičnega popotnega glumaškega gledališča 24.8. 10.00-18.00: Predstavitev obrti na rimski tržnici in dejavnosti v rimskem taboru 10.00: Pozdrav orlu: odprtje rimskega tabora in tržnice, predstava antičnega popotnega glumaškega gledališča in delavnice izdelave ščitov, mečev, nakita, učenje vojaških veščin. 11.00: Rimska povorka po trasi: Breg- Čevljarski most- Mestni trg- Prešernov trg- Kongresni trg 12.00: Prikaz spretnosti, ki so se jih otroci naučili na delavnicah, streljanje s katapultom 13.00: Predstava antičnega popotnega glumaškega gledališča 14.00: Soočenje Rimljanov in barbarov, vojaški manevri, bojni posvet 16.00: Gladiatorski boji 17.00: Rimska zaroka in poroka Organizator si pridržuje pravico do spremembe...

Read More

Ljubljana praznuje 2000 let Emone

Dva tisoč let pred Ljubljano je tu stalo rimsko mesto Emona. Leto 2014, ko Ljubljana praznuje jubilej Emone, bo zaznamoval živahen program dogodkov in doživetij, ki bodo obujala vzdušje rimskih časov. “Salvete, grati nobis Emonam venitis” (Pozdravljeni, dobrodošli vi, ki ste prišli k nam v Emono)! Leta 14. n.št. je rimska kolonija Julija Emona (Colonia Iulia Aemona) že stala na območju današnjega mestnega središča Ljubljane. O tem priča napis, ki govori o donaciji, ki sta jo mestu podelila cesar Avgust in Tiberij. Emona, ki je imela zaradi svoje lege pomembno vlogo v obrambnem sistemu rimskega imperija, je cvetela med 1. in 5. stoletjem n.št. V mestu, ki je bilo zgrajeno po rimskem vzoru in je delovalo v skladu z rimsko politično in religiozno ureditvijo, je verjetno živelo okoli 5.000 kolonistov, ki so se ukvarjali s kmetovanjem, trgovino in obrtjo. Rimske znamenitosti Ljubljane Ostanki antične Emone še danes čakajo skriti med ljubljanskimi ulicami in trgi. Poleg ogleda eksponatov v Mestnem muzeju Ljubljana in Narodnem muzeju Slovenije, je mogoče obiskati še dva arheološka parka (Emonska hiša in Zgodnjekrščansko središče), del nekdanjega mestnega obzidja na Mirju, interaktivno predstavitev iEmona in vrsto manjših spomenikov. Dogajanje ob 2000-letnici Emone V Mestnem muzeju Ljubljana bo od konca maja naprej na ogled obsežna razstava o zgodovini Emone in njeni vlogi znotraj imperija. Narodni muzej Slovenije bo počastil obletnico Emone z odprtjem stalne razstave o rimski dobi na slovenskih tleh. Ave Emona, osrednji dogodek ob 2000-letnici Emone (22.-24. avgusta), bo skušal poustvariti vzdušje iz rimskih časov. Poleg teh osrednjih dogodkov se bo zvrstilo še več zanimivih razstav in drugih prireditev. Doživetje rimske Emone Doživite vzdušje “rimske” Ljubljane! V spremstvu legionarja in turističnega vodnika si nadenete rimska oblačila in se sprehodite po ulicah in trgih, ki skrivajo sledi Emone. Na ulični uprizoritvi se seznanite s kulturo, navadami ter vsakdanjim življenjem prebivalcev Emone. Večerni ogledi se odvijajo v soju...

Read More